IZGUBLJENO PISMO SARAJEVU

včasih si predstavljam da se sprehajam po ulicah Sarajeva

pohajam po Baščaršiji

mimo starih trgovinic

ko sneži

predstavljam si

kako mečem kepe  pri Sebilju

in Begovi džamiji

vdihujem hlape Miljacke

predstavljam si

kako se zakofetkam pri Muji Kapiću

ob stari razmajani peči

in kako stresava šale

predstavljam si

kako poslušam sevdalinke ali Dina Merlina v Zetri

(da slišim da vidim tisto rajo kako se veseli)

da hodim in hodim

in postanem

in čebljam z neko simpatično

dolgonogo blondinko

v rumenem plašču

tako brez obveznosti

nikoli nisem bil v centru Bosne

čeprav imam tam sorodnike

ki se sramujejo svojega porekla

in idiličnega mesteca

s stolpom

poleg reke

v kateri plavajo največje postrvi     

kjer vidiš odsev dlani na površini vode

ampak oni govorijo

da sem  odpiljeni slikar in poet

da nisem Bošnjak

pravijo

da se ne želijo pogovarjati s takšnim kot sem jaz

pozabili so

(pravzaprav nikoli niso vedeli)

da me tukaj bentijo celo življenje

ker tudi Slovenec nisem.

ne vedo kako se počutim

in vseeno jim je

da me v vasi kličejo čefur

(čeprav sem asimiliran

in je moja mati Slovenka)

njih  zanima samo to

če bom  nepravilno naglasil

kakšno besedo

pozabili so

da smo tudi mi imeli desetdnevno vojno

pred njimi

in nikomur ni padlo na pamet

da bi poklical po telefonu

in vprašal

kako smo

nihče ne ve

kako sem se počutil

ko so me vrgli iz postrojenja

(tisti ki so vam za masten denar

prodajali orožje)

zato ker je moj priimek na ić

pozabili so

da smo ob času njihove

bratomorne vojne

redno pošiljali denar

ga odvajali od bednih plač in pokojnin

se zbirali okoli radio-amaterskih postaj

ponoči

drhteli in molili zanje

ko so snežile kasetne bombe

brez konca

brez sramu ...

------------------------------------------------------------

takole, Dusann, samo par popravkov.

  lp, L

Hvala Lidija! Sem jo res hitro prevajal. Svoje je tudi težko prevajati (emocije),  Rabi človek čas. Jo bom jutri popravil, sem iz podaljšane službe.

Lp, DUSANN