metronomska (veš)
veš za koga hranim vodo
ki kaplja mi v ledenice
veš za koga prah nagrinjam
v mehke jame medenice
veš za koga sij postrgam
s stropa misli nedognane
veš za koga tihost nosim
in vse fraze neprebrane
veš za koga vdihe spravljam
v nek čas ki ne bo ga dnevu
veš za koga ris ponavljam
ko se senca pne v odmevu
veš čemu vse to zdaj vpija
se v vdolbine špranj v obzvočju
veš zakaj ne boš izvedel
da te še držim v naročju
veš.
ker tista mrzla voda
ki jo srkaš po potrebi
z mene v bel bazen se steka
in iz njega v nekaj v tebi
Ne, ne vem.
Upam, da kdo ve.
Lepo, lepo...
Lep (tudi) pozdrav,
Maki
in iz njega v nekaj v tebi
jaz bi
in iz njega nekaj k tebi.
...če sem sploh prav razumel? Kaj naj bi bio to nekaj v tebi? Tomi,
:)
Tomi, naj poskusim odgovorit "simbolično" (glede na to, da nisem vedno pesniški subjekt v lastnih rimah ;)
imaš bazen in imaš človeka (njega)
in v bazenu je tista voda.
v človeku je tisto "nekaj!
in ta voda iz bazena se steka v "tisto nekaj" v tem človeku.
toliko ... upam, da ti je sedaj bolj razumljivo.
poskuša pa ta pesem, kot naslov pove, biti natančno opredeljena s taktom metronoma, zato vsi ti zlogi morajo biti noter. pa ne samo zato ...
:)
LP,lidija
Moje misli so na periferiji tvojih globin. Samo toliko tomi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 10. 10. 2011 ob 23:23
- Prebrano 991 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 515.08
- Število ocen: 14