Slon po cesti se sprehaja,

mu asfalt močno nagaja.

Vsak podplat močno ga peče,

to ni džungla on si reče.

Z rilcem vodo, pesek  išče,

da oprha si hrbtišče.

Z uhlji močno veter dela,

da se koža ne bi vnela.

Voha vodo? Kje za vraga?

Za ograjo, ti nesnaga.

Za ograjo je gradbišče,

voda pesek, vse kar išče.

Ob ograjo se postavi,

na ograjo se nasloni,

deske, kole, vse polomi.

Z rilcem sode premetava,

že krog njega je poplava.

Voda steče do izkopa,

slon se vleže in okopa.

Antonija