VA MOJIN OČIMI RAZBIJENE KOLENA

zagasil san letriku,ležal va škuron
dokle god mi oči nisu počele suzit
i mišaju se vetri leh ča zavrti na jugo
zavraće na buru kadi ona gre
miljar je škoji va mojemu mraku
i konjski repić i buketić... kadi leh
kanotjerica od belih roic sviti
va srcu va kon mišaju se vetri
i sada ju vidin
kadi gre zi buketićen
belih ljubic zdolu škaline
(z razbijene kolena meni...meni gre
ma ljudi ča se delate kako
da ne znate da ona je moja..

i konjski repić i buketić)
kadi leh kanotjerica va mojimi očimi
od belih rožic sviti

(i jema mijardu otoci di te nima)

V mojih očeh razbita kolena

ugasnil sem luč, ležal v temi

vse dokler se mi oči niso začele solziti

in vetrovi se mešajo, komaj se obrne na jugo

 že zadiši po burji tam kjer je ona

in v mojem mraku je tisoč otokov

konjski repek in šopek cvetja ... v srcu

kjer se sveti samo majica iz belih cvetov

in v katerem se mešajo vetrovi
in zdaj jo vidim

kako gre  z belimi vijolicami

 po stopnicah navzdol

(z razbitimi koleni k meni ... k meni prihaja

ljudje moji, kaj se delate

 da ne veste

da je moja

in konjski repek in šopek cvetja)

kjer se v mojih očeh

sveti samo majica iz belega cvetja

(in milijarda otokov obstaja kjer te ni)