onkraj časa

se je vate naselil zločud

plod tvojega telesa

čigar imena nisi upala izgovoriti

s teboj se je pogovarjal z bolečino

bila si mu shirana mati

z naslado je lokal tvojo

kri kot vino pozne trgatve

ni spregovoril besede

s kleščami te je stiskal

za goltanec

da si molčala vase

in se sesuvala kot pepel

v pogorišče

ko se boš nasmehnila jutru

bo ta kos mesa iztrgan

vezi bodo prerezane

skupaj bova

naoljila mehanizem časa

in smuknila v življenje

včasih se boš trpko spomnila

tega tvora  

vendar ti bo odleglo

ker ne boš molčala

vsako zgodnje jutro

boš pobožala z besedo

brezno