oblačim navadne besede
v ozko krojene stavke
jih ličim z Q40
da bi izgledali mladi
a niso
počasi bodo umrli
se razdrobili kakor pšenica
in postali moka za posip
moje besede so transvestiti
s klavstofobijo prostora
prestrašeni v svoji obliki
nočejo le črnila
one bi roza oblekice
tiste malo nad koleni
bele dokolenke
in modre sandalčke

a nimam denarja
ne znanja
da bi jih oblekel
zato bodo ostale kot stare kmečke ženice
v rutah z predpasniki do gležnjev 
malo umazanimi škornji
plasirkami ki jih nihče več ne nosi

a ostale bodo moje
imam jih rad od prve dalje
in vse so moje hčere
pa naj bodo moški ali ženske
 

Mojmir