Podaj mi skorjasto dlan,

prevlečeno z ogledali preteklosti

da ti zacelim  nežne razpoke

v brazdah …

Poljubi me na  čelo.

V zraku je vonj po mleku in nežnosti,

kot svilena preja se vleče

od zibelke do tu, kjer sva sedaj,

ljubljena mati .

Zakaj molčiš, ko vendar

slišim žuborenje v tvojih prsih.

Rada bi začutila tvoj dih,

moje srce je  danes tako mrzlo,

brez tvoje ljubezni.

Silva Langenfus