POŠTAR
Poštar je potrkal,
vprašal: kdo se brije?
Bil sem v sami halji,
nisem mu odprl.
On pa se z vso silo
je uprl v vrata,
pa priznal je, da je
mislil, da sem umrl.
Les se je postaral,
moje čelo tudi,
postelja je šibka
in telo molčeče;
bog kosmatih členkov
pa mi ne zaupa,
vpije name: hej,
pomiri se, človéče!
Matej Krajnc
Napisal/a: Matej Krajnc
Pesmi
- 05. 10. 2011 ob 11:44
- Prebrano 988 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 214.63
- Število ocen: 6