
Kako pleše listje v jeseni,
ko veter zažuga iz prave strani,
in ko veja se brani in v sebi kriči.
Kot volk pripravljen
s tuljenjem v noči
in hlad ga ne zmoti,
še straši naprej.
So pesmi žalostinke,
ko se smeh v žalost spremeni,
kot bi zemlji spipal travo z rožami.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!