G.

pospravljam spomine
v škatlo

rinka pločevinke, iz katere si pil
dotikala se je tvojih ustnic
nežno si izpraznil pločevinko
in jo vrgel v smeti
mene nisi uspel vreči do smetnjaka

tvoja sporočila
nežna, ljubeča?
preračunljiva?
še vedno mi ne pustijo spati

zelena barvica
nekje med olivno
in barvo Soče in plesni in opalov in listja brez in mahu
z njo ne morem več risati drugega kot
tvoje oči

nekaj las
je padlo zraven
najbrž so moji
vedno so bili v napoto

na dno vržem še
majhno fotografijo
da se bom spomnila
ko bom ždela v domu za ostarele
in ubijala poslednje dneve

v skoraj prazno škatlo
natlačim še kopico
nasmehov,
drobnih trenutkov sreče,
svetál prah utrinkov v očeh
in vse raztopim
v kaplji slane vode
- zaprem pokrov in ga
s solzo zapečatim.

neli