izkašljala te je

v enem kosu

kot vlecljivo sluz

te je kihnila iz sebe

na topli pod si se prilepil

kot bledi sprimek nesnage

izločila te je

kot kepo blata

ne brez truda

in ne brez napenjanja

ponečedil si svetlobo doma

počivala je

in dihala globoko

sunkovito z vso širino pljuč

izbljuvala te je

kot sosedova perzijka

izbljuva lepljivo kepo dlake

od daleč je nate gledala kot na

zmes obglodanih kosti in napol prebavljene vratovine

onemogla je obležala in s pogledom prosila vode

do tiste nedelje

se ti je zdelo da si odrasel mož

vendar si kot prestrašeni ščurek zbežal

[pred grozljivim ščebetom vrabca

ki je na okenski polici zobal drobtine]

in se zavlekel v senco pod kuhinjske elemente

brezno