Ko se enkrat potopiš v rutino,
hitro in morda za zmeraj pozabiš,
kako je živeti z globino,
ki je v tebi, po kateri grabiš.
Še dobro, da plavati znamo.
A kaj ko nas teža sveta in utrujenost
premagujeta in vlečeta v omamo.
Ko le moja moč za upiranje
nikoli ne bi usahníla
in bi vse to zaviranje
premagala, me osvobodila.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lúthien
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!