Danes sem si zaželela bližine

tiste mehko božajoče

in padajoče čez obline.

Slutim jo nekje v kotih

kot prepredna pajčevina

razteguje svoje ude.

Si se polenila?

Ali so te obsodili na

ječo?

Kje si, prekletnica?

Pridi. Ponujam ti kompot

svežega sadja, nadišavljen

s cimetomi in poljubi.

In že jo čutim, kako se

kot meglica spušča

po moji koži. Ne moti

jo kurja polt, ki

me oblači, že ob sami misli,

da bom zopet začutila

nežno pihljanje vetra ljubezni.

Pokrije me z enim samim

dihom.

Katera od naju bo tokrat iskrena?

Silva Langenfus