Vem za pot ko stopaš ji, jasni večeri,

prav taki obrazi in stik med dlanmi.

Ne bodi ti ista, ne dnevu enaka,

le vod v večer, v večer brez skrbi.

Ker so simboli, in vedno markati,

pač tema nam včasih zakrije oči.

Nikar si ne dvomi tud' si ne išči,

le sledi simbolu – simbolu noči.

Nekje tam je...

Je včasih v divjini, večkrat ob tebi,

kdaj pa tako zelo, zelo daleč,

da lahko že sam spomin zaboli.

A tako kot te vodi, tako se počuti

in tak tudi odsev je, dvojih luči.

apndan