Tudi jaz se pridružim čestitkam, dodam le še to, da mi je žal, ker nismo slišali zmagovalnih pesmi  oziroma proze. Če bo v bodoče  naša  selektorica gospa Vida, vsaj približno vemo, kakšne pesmi hoče in upam si trditi, da je težje pisati po nasvetih  naših urednic kot pa njenih. Zase vem, da mi je bolj pri  srcu  pesem.si  in se bom te poti tudi držala.

Lp, adisa

http://www.pesem.si/1464

Ugotovila sem, da je Irena Husu tudi na pesem.si:)))!

In Frenk Tominec,oziroma  namesto njega njegova partnerka, zdaj pa mislim, da smo vsi:), lp Ida

Ida, hvala, da si me dopolnila.

Link v tvojem komentarju ne deluje, upam, da mi tokrat uspe.

Irena Husu:  http://www.pesem.si/irenahusu/pesmi/vse

lp, Lea

Čestitam Ireni Husu, ki  se je  uvrstila na državno in vsem sodelujočim iz pesem.si.  Ne razumem pa kakšne pesmi so pri srcu ga. Vidi. Merila glede zgradbe in vsebine pesmi so ponavadi podobne. Nekateri uredniki so naklonjeni enemu stilu bolj kot drugemu in pravtako  vsebinam. Vem pa, da v revijalnem tisku težko pridejo skozi "klasične pesmi", kar je tudi razumljivo. Stili, ki so že kanonizirani. Iščejo, da ima pesem nekaj takšnega kar še ni bilo. Nekakšen dotik ali ščepec drugačnosti. Težko pa je to z besedami povedati. Ni se tudi dobro vsako leto pojaviti na razpis pri isti reviji.

Lp, DUSANN

Dušan, gospa Vida prisega na kvantno poezijo,  meni, stari koki , iskreno povedano, to ne leži:)))

Lp, ida

Dušan, rekla, zapisala bom po svoji vesti, ob tem bom poskušala ostati poštena.

Lani sem sodelovala prvič na tem natečaju. Selektorica je bila gospa Ivana Slamič, ki je izbor vodila zelo lepo, ostali so mi nadvse lepi spomini. Tudi moje zelo začetniške pesmi je prebrala z občutkom, tako, da so postale lepše, vsem sodelujočim je dala priložnost, da smo prebrali svojo najljubšo pesem. Seveda je bila tudi kritična, a na zelo prijazen način. Vse kritike je podkrepila z razlago. Lahko napišem samo: „Hvala gospa Slamičeva!“

Gospa Vida je izdala veliko zbirk, težko bi ti napisala koliko. Je zelo dobra bralka, ko to hoče. Sama sem jo imela priliko slišati na predstavitvi zadnjih dveh zbirk Neže Mavrer (s pesnico je vodila pogovor in brala njene pesmi), ob tem lahko le zaploskam in ji čestitam.

O samem ocenjevanju ne bom rekla nobene, ker ne vem, kaj je kdo poslal. Sami nismo brali, ker se je mudilo, ona je tu in tam kaj prebrala, površno, brez vsakega občutka, kot bi s tem skušala prikazati, kako zanič pesmi smo poslali. Mislim, da si, kljub temu, da smo amaterji, začetniki, zaslužimo boljši odnos. Nadalje gospo moti, da pišemo „nerazumljivo“, ona pa nima časa razmišljati o naših pesmih, čeprav je zato plačana.

Lp, Lea

Uf, Adisa kvantna?! Slišal sem za fiziko. To pa nimam pojma kaj je. Lea, potem je bilo pa tole drugače kot pri nas. Ga. Babnikova je vse avtorje obdelala in mislim, da ni nikogar žalila, samo predlagala je kaj bi se dalo izboljšati.

Ne predstavljam si, kaj bi bilo šele na reviji: Literatura, Beletrina, Nova Revija - recimor, saj bi nas brcnili čez prag. Jaz raje ne bi probal.  Vem tudi sam, da nisem tako daleč in najbrž nikoli ne bom. Sem le naturšček in naivec.  Probam iznesti  neka čustva na enostaven način, drugače tudi ne znam, ker se zafeclam, Mladi, ki so izobraženi, ki študirajo primerjalno književnost pa imajo možnost tudi tu. Sem probal z malerajem, pa je bilo zadosti. Prijazen je bil le Prof. Dr. Mirko Juteršek in kar mi je povedal je veljalo, to sem sprejel  šele čez par let. Sploh ni bilo tako slabo. Ostali so se   le cinično režali in posmehovali.  Še danes me zaboli. Cinizem pa ni najboljša popotnica za mladega ustvarjalca., ki že tako sam dvomi v svoje početje in potrebuje samozavest in nakazovanje pravih poti. Cinikov pa je polno na profesionalnem kulturnem področju.

Lp, DUSANN

Se mi zdi, da mi preveč damo važnost takšnim stvarem. Nekoga je pač treba dati naprej. Erich Fromm je enkrat dejal, da je sodobni svet to, da lahko iz vsakega lokalnega pijanca ustvariš zvezdo. Recimo Bob Dylan v rock glasbi. Na tisoče pesnikov ali tekstopiscov piše enakovredna besedila kot on, ampak on je bil na pravem mestu, politika ga je rabila in on kot narcis je šel čez trupla, izkoriščal ljudi in ženske (Joan Baez npr.) kradel je komade in se podpisoval pod njimi s svojim imenom. Iz njega so naredili nekakšen kult osebnosti ker ga je rabila politika, lahko bi izbrala tudi koga drugega, recimo Tinčkovga Jožeta iz Gornje Puščave. Ali v klasični glasbi naprimer: Chopin je kradel Johna Fielda (irski skladatelj). Field je že skoraj pozabljen. Tudi nihče ne bi slišal zanj, če ne bi Chopin kradel komade in vesil trilčke. Če človek posluša nokturne enega in drugega skoraj ni razlike, le da jim je Chopin dodal trilčke, se pravi spretno je dopolnil njegova dela in jih dvignil na višji nivo..  Poslušam rad oba. Družil se je z George Sand ker je bil povzpetnik. Nekdo je pač dvignil iz politike to kurtizano z moškimi hlačami in sledovi brk na pediestal. Jebiga so se šli emancipe, ki nas še danes tepo po glavi. Mi pa se sekiramo za tele naše lokalne zadeve. Lojzka, Tonček ali Bine. Upam, da se zabavate, da nisem preveč dolgočasen.

Lp, DUSANN

Ne, Dušan, prav nič nisi dolgočasen. Vesela sem tvojih komentarjev, za oba sem si vzela čas in ju prebrala. Le pri odgovarjanju sem nekoliko počasna (predvsem nerodna v izražanju). V zadnjih dneh sem tudi s časom na tesnem.

Naj ti le na prvi komentar odgovorim, ti pišeš dobre pesmi, zelo me presegaš po kvaliteti pisanja. Tudi tvoja proza je dobra (vsaj tista, ki sem jo lahko brala).

Lp, Lea

Hvala Lea. Odkar so me beli strički vzeli pod lupo se bojim izražati svojo osebnost, vse mora biti v uravnilovki.  Tako vadim pred ogledalom nasmehe, treniram hojo,  pazim na kletvice in trudim se narediti iz sebe prijetnega tepčka. Pa pustiva to ...

Hočem povedati, da je svet dostikrat krivičen in ni tako urejen kot ga prikazuje zgodovina in medijski zastrupljevalci (sedaj obstaja že faks za to tudi pri nas). Včasih gledam v galeriji naše kipe gotskih mojstrov, sami anonimni "neizobraženi mojstri" brez kulta osebnosti in bahavosti, brez blebetajočega teoretičnega znanja, pa sije svežina in ljubezen iz njihovih del še po tolikih stoletjih in tiste luknjice od črvov ne motijo njihove lepote. Lahko pa povem, da tega nihče ne opazi. Ljudje dobesedno ne vidijo in ne čutijo, skačejo in letijo mimo kot nekakšne suhoparne prikazni.

Lp, DUSANN