lastovke
kadar v sebi ugasnem luč
včasih vidim
kresove na obzorju
nekoč sva jih vse preglasila
ko sva budila
noč
na preprogi stkani iz tvojih las
in strun moje kitare
včasih
veter prinese smeh in zmehča
šumenje v sencah lobanje
in plamen zatrepeta v kisiku
in skelet oživi
kot pajac na nitkah
sam Bog ve kdo jih vleče
veš
med rebri
mi gnezdijo lastovke
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Y
- 23. 09. 2011 ob 00:11
- Prebrano 1149 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 727.59
- Število ocen: 21
