Prvi dim cigarete in prvi požirek kave.

Prve jesenske meglice in jutranji promet, zvok avtobusov in želja shojene trave na bližnji zelenici biti pokončna. Pasje jutranje vohljanje po drevesni skorji. Prvi divji kostanj, ki mi je skoraj padel na glavo. (Ni dosti manjkalo). Brez psa pa ne bi bilo sprehoda.

Vseeno je lep prvi sončni žarek, čeprav šele okoli poldneva.

Namočena kuhalnica v brbotajoči omaki in prvo okušanje, če je uspela.

Zvonenje pismonoše, branje knjige, pomisel, zastala roka na tipkovnici.

Ponoven vdih cigaretnega dima paše.

Dan se je skrčil že prej; ko še ni bilo jeseni,

še prej, ko še ni bilo poletja, še prej, ko se še ni začela pomlad.

V krču se preskušam z majhnimi užitki, ko se počasi vračam vase.

Zalka Grabnar