Res nič več tako topel,
kot nekoč
je vsakdan
brezizhoden.

Labirint
natisnjen na papir,
v katerem pomešam sebe,
čeprav nisem prepričan,
da sem se zjutraj še videl,
čeprav nisem zatrjeval,
da še imam tiste zobe,
o katerih so govorili
obgriženi sorodniki.

Res nič več tako topel,
labirint natisnjen na papir,
v katerem pomešam sebe, kot nekoč,
čeprav nisem zatrjeval,
brezizhoden
sem.

Nemo