
Svila me je ovila
hodim po praprotnih poteh
do svetle jase
kjer sončni žarki božajo mene in njega
Ujet ocean divjih konj
in odsev časa ki ga nisem videla
Polzi po meni
nežna svila
Travne bilke šelestijo v vetru
Zima je - jaz pa hočem divjih jagod...
Se strinjam, škoda, da je konje pustila v hlevu in jim ni dala svobode v vrtincu, morda napetosti, ki jo je le slutila, ko je prisluhnila topotanju. Ja, meni se tudi zdi škoda, da bi ne bilo konjev.
lp, ajda
ajda, saj mogoče jih pa spusti:)
ja, glede na to, da je čas po Ramonini razlagi preteklost,
ga lahko skenslamo. za ta vrtinec pa nisem več ziher, če
tudi ni v kategoriji leposlišnih, pretiranih metafor???
lp
........................................
svilnata
hodim po praprotnih poteh
do svetle jase
kjer preži
vrtinec divjih konj
posušene travne bilke
polega veter
zima je
in jaz hočem divjih jagod
In s tem je povedano vse, zelo mi je všeč, Brundo!!!! Pri njenih letih pa konji res ne bi smeli biti v hlevu:)))
lp, adisa
haha, res ne. me veseli, da je všeč. :)
lp
Brundo, tudi meni je zelo všeč:)
In Ida ima še kako prav:))
Lp, Lea
Lepo pozdravljeni ^^ ... pesm je odlično prepesnjena, mam še cel zvezek za pretipkat! Fuuuuul sm vesela da se vam da z mojim pisanjem ukvarjat, spremljite me še naprej!
Hvala, Ramona :)
Ramona, boš zdaj pesem objavila oz. popravila? Mislim, da je Brundova doprinoska:) super!
lp, ajda
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Ramona
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!