Svila me je ovila
hodim po praprotnih poteh
do svetle jase
kjer sončni žarki božajo mene in njega
Ujet ocean divjih konj
in odsev časa ki ga nisem videla
Polzi po meni
nežna svila
Travne bilke šelestijo v vetru
Zima je - jaz pa hočem divjih jagod...
mal me je bilo sicer strah, ko mi je med branjem tele pesmi pogled uhajal v desno.
pesem se mi zdi obetavna, ima nekaj kar pritegne pozornost. zaključek se mi zdi fajn, lepo preseneti in odzvanja z naslovom, ki se drugač pogosto uporablja.
lp
Poslano:
20. 09. 2011 ob 10:36
Spremenjeno:
20. 09. 2011 ob 11:12
Res je, pesem, ki pritegne. Je pa seveda nekaj odvečnosti, oz. ponavljanja, ki jo tako kratka pesem ne sme srkati, četudi gre za nežnost dotika svile. Morda bo avtorica razmislila o tej svili in pustila le eno, pa sončni žarki in šelestenje travnih bilk. Nič nimam proti temu, ker sem tudi jaz rada (bila) ujeta v to, rada sem šelestela v travnih bilkah in se grela na žarkih sonca a zdaj vem, da to naredi pesem preveč klišejsko (so me dobro cepili in vlili v miselnost in prav je tako) In? Odvisno od avtorice, vse niti so v njenih rokah.
lp, ajda
se strinjam, Ajda, povsem v to smer sem razmišljal, vendar sem prav čakal, da še kdo drug komentira, saj si sam nisem upal: ))
lp
Poslano:
20. 09. 2011 ob 10:44
Spremenjeno:
20. 09. 2011 ob 11:12
Verjamem:)), včasih imamo občutek, da bomo/bom preveč prizadeli avtorja, sploh tiste nežne duše in napišemo nekako orokavičeno, pa še takrat se "bojimo", da ga ne bomo preveč popraskali po koži. A strojenje kože na način, ko želiš in nenazadnje hočeš nekaj dobrega, je potrebno tudi sprejeti, a nikoli ne veš, kdaj je tisti sprejemljivi oz. dojemljivi čas oz. čas, ko dopustiš aranje:)). Mislim, da avtorica ne bo vzela teh komentarjev za pregrobo čohljanje.
lp, ajda
tudi jaz upam. se mi pa prav danes nekaj razmišlja o vsem tem. namreč, če avtorju preveč natančno sugeriramo in pomagamo (razen pri pravopisu, očitnih nerodnosti tvorjenja besedila, nelogičnostih ipd.), potem mu odvzamemo tisti užitek, ko do rešitev pride sam, in se mu s tem nekako pesem izpuli iz rok.
pri tem lahko pride tudi do tega, da se pomen spremeni, čustva drugače obarvajo itd.
pomislil sem, da bi bilo morda za takšne pesmi zanimivo prepesnjenje, pri katerem je dopustna
prikrojitev, posvojitev pesmi. in da bi avtor izvirnika tako lahko še bolje uzrl možne variante izboljšav -ob majnši verjetnosti omenjenega oropanja.
lp
Hej:)
Ajda.. Hvala bogu za ljudi kot si ti! Komerkoli sem kdaj pokazala moje ustvarjenje - vedno sm naletela na iste komentarje: "Joooooj kok lepa pesmica, reees ful je dobra!" nikol nč konkretnega, dobene kritike.. In se mi zdi, da se ravno zarad tega od pred treh let ko sm bla stara 16, ko je ta pesm nastala(btw to je moja 1. pesm), do zdj, moje pisanje ni kej dost spremenilo.. Js pa hočem napredovat! :)
Brundo.. Ja letos za pusta sm bla Gene Simmons, basist legendarne skupine Kiss in ta slika se mi je zdela kot nalašč za prikrivanje identitete:D. Če želiš in imaš voljo lahko prepesniš tole moje Hrepenenje ^^. Me prav zanima ka bo nastal...
Lp
Poslano:
20. 09. 2011 ob 16:26
Spremenjeno:
21. 09. 2011 ob 01:04
Svila me je ovila
hodim po praprotnih poteh
do svetle jase
kjer sončni žarki božajo mene in njega
Ujet ocean divjih konj
in odsev časa ki ga nisem videla
Polzi po meni
nežna svila
Travne bilke šelestijo v vetru
Zima je - jaz pa hočem divjih jagod...
................................................
evo, recimo, da se mi je to modro zdelo v redu od začetka, ostalo pa bolj tko tko.
v prvi kitici je napisano da hodiš, hkrati pa sta že tam, kjer vaju božajo sončni ..., kar je nelogičnost. npr. - tega bi se lahko lotila tudi tako, da tja hodita skupaj.
ocean divjih konj se zelo lepo sliši in bere, zdi pa se rahlo preveč lepo.
no, probal sem nekako zadeti vzdušje te tvoje pesmi, pri čemer se zavedam, da mi prav mogoče ni uspelo, saj gre za očitno intimno srčnozadevnozadevo.
ps: za prvo in pri šestnajstih tole sploh ni slabo!
svilnata
hodim po praprotnih poteh
do svetle jase
v odsevu časa, ki ga nisem videla
preži vrtinec divjih konj
posušene travne bilke
polega veter
zima je
in jaz hočem divjih jagod
Mislim, oz. prepričana sem, da boš Ramona zelo zelo zadovoljna z napisanim. Zdaj pesem odseva v času in to je to:))). Super!
Hehe, Ramona, sem upala, da boš tako sprejela:) kot sem ti napisala v prejšnjih postih.
lp, ajda
:)
v odsevu časa, ki ga nisem videla
tule se še da, nekako obvisi, ker se na nič ne nanaša
lp
Z veseljem berem vaš dialog:)
Ramona, verjamem, da je to korak naprej. Kot sta ti že Brundo in Ajda napisala, pesem pritegne.
Tisto: "Kako dobro ti gre," poznam, žal ne pomaga pri našem razvoju.
Zato imam zelo rada komentarje, iskreno kritiko, nasvet.
Vsem trem lep pozdrav,
Lea
kaj pa: odsevam v času, ki ga ne vidim ali pa odsevam čas ali pa kaj podobnega:). No, to se mi je na hitro utrnilo.
lp. ajda
jaz podobno, ajda. ki ga ne morem videti, ki ga slutim. morda počakamo, da še avtorica kakšno reče.
meni se zdi, da rabimo kakšno - ala Zupanovsko metaforo.
lp
Samo moj predlog, upam, da mi ne zamerite, da se vtikam zraven.
zaznam odsev, v času ki ga nisem videla,
preži vrtinec divjih konj
Verjetno nisem ravno zadela, pravilne uporabe ločil.
Lp, Lea
fajn, da se vtikaš, sam mislim da je prav pri tem času, ki ga nisem videla, problemček v tem, da mu zmanjka konteksta; kdaj, zakaj, kako da ... ga nisem videla, zato mislim, da bo treba iti v drugo smer. zdaj, pri tvoji verziji pa se postavi vprašanje - za kakšen, za odsev česa gre?
lp
in če odsev spremenimo v slutnjo(slutim):)
Lp, Lea
Poslano:
20. 09. 2011 ob 18:35
Spremenjeno:
20. 09. 2011 ob 18:36
Lea, slutnja ni slaba izbira, a mislim, da bi preveč spremenila, oz. ukradla odsevanje. Bi pa bilo fajn, če bi avtorica dala hinteka:))).
lp, ajda
ja, podobno bi bilo, se mi zdi, spet bi se vprašali - slutnjo česa, v času, ki ...?
v slutnji ??? časa
mislim, da rabimo nekaj takega:
v ???? časa/času, ki ????
ali
v ???????? času
drugo se mi zdi boljše:)
morda v razblinjenem času
kaj pravite punce?
uuuu, matr smo not padl!
pri meni pavza
lp
Poslano:
20. 09. 2011 ob 19:45
Spremenjeno:
20. 09. 2011 ob 19:46
Brundo, moje mnenje seveda, ko si pesem vzel pod lupo in oklestil nepotrebnega balasta, je zasijala v lepšem odtenku in prijetnem otipu svilnatega dotika. Verjamem, da želiš še več, da Lea daje napisanem svoj pogled, pa seveda ajda:), nenazadnje je lahko vsakdoizmed nas vesel, da se kdo poglobi v pesem. Mislim pa, da je tako kot si napisal, tisto:). Seveda je pa izziv še dlje, vendar do kod? Ja, to je pa tisto, ko te pesem potegne v svoj tok. Aja, pogrešam mnenje in prispevek avtorice, mislim pa, tako kot sem zapisala v prvih vrsticah, da je in bo lahko z Brundovim predlogom zelo zelo zadovoljna:).
lp, ajda
HejHej:), me veseli da ste tak not padl ^^
Naj vam povem ka me je navdihnilo da sem tole napisala. Mela sem fanta in nekak sva živela vsak na svoji strani gozda in mi2 sva se dobivala tam na eni jasi... Zato grem do tja sama... Aja svila = on :D zato se še kasnej pojavi.
(Svila me je ovila
hodim po praprotnih poteh
do svetle jase
kjer sončni žarki božajo mene in njega)
Meu je modre oči in predn sva začela hodit je biu mal problematičn - droge, alkohol,... zato ujet ocean (modra) divjih konj in odsev časa ki ga nisem videla (v očeh kao nisem vidla njegove preteklosti)
Pol ponavljanje ... Polzi po meni nežna svila... ja kao dotika se me bla bla :D
Ok une bilke so neumesne:D .. pač trava na jasi
Zima je - jaz pa hočem divjih jagod.. (ha ha, razlagite si sami :D).
No to sm mela v glavi ko sm pisala. Naju2 na jasi.
Brundo, hvala ... tvoja verzija je super, deluje bol zrelo manj kičasto, ampak pri 2. kitici je res problem kr je (če nimaš scenarija v glavi kot js, ko se vedno znova vsega spomnim, ko berem to pesem) nelogična. In najbolš je če jo ni ... Pride vse skupi super!
svilnata
hodim po praprotnih poteh
do svetle jase
posušene travne bilke
polega veter
zima je
in jaz hočem divjih jagod
:) ... taka se mi zdi še najlepša
Poslano:
21. 09. 2011 ob 08:09
Spremenjeno:
21. 09. 2011 ob 08:09
aha, potem smo si konje drugač predstavljal.
ti jih uporabiš kot neko psihološko razlago, kar ni sodilo v to skico, ker zmoti potek.
jaz, pa verjetno tudi ajda, Lea in ostali, smo si konje prestavljali kot napetost pričakovanja strasti, ki se ji na koncu odločno prikima.
če tako skrajšaš, pa ta napetost, namig na strast, nekam izpuhtita, prehitro pridemo do finala, vsaj meni se zdi tako. morda bo še kdo kaj rekel?
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ramona
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!