razbiram oddaljene nazadujoče prebliske
pred nočjo so bili še prepotentni zaključki
čeprav napol sezuti
in nekaj kot
kroženje nad vročičnim temenom
potemnjena perut
kaj vem čigava
sovina vranina kraguljeva
jim je napihala posmeha
pod prhutajoča vzbrstja
pa se jim je vdih zataknil
zato izdiha ni
polna pljuča zategnjenih zvokov
okamenela hirajo
ne umrejo še
ne
noč je
jelen s četrtim rogovjem
oddaja zamolkle ruke
v meni pa ni lovca
in tisto kar kroži nad mano
je samo senca
kragulj je že na svojem
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!