POTEM
nikjer nisem videl tunela
niti luči na koncu
ni bilo topline
neke čudne moči
ki bi me vlekla k sebi
nisem videl angelov
ne rajskih vrtov
tudi veselih obrazov
niti mladenk v belih tunikah
niti moškega z brki
brado in dolgimi lasmi ne
ničesar nisem videl
ne čutil
samo težko mračno
mučno črnino
Post Scriptum
morda pa maziljenje ni bilo uspešno
ali pa nisem bil poslan na pravo mesto
zahvaljujem se vsem za sveče
vence in rože
za sočutne besede
izrečena sožalja ženi in otrokoma
za vse zlagane in prisiljene solze
za vse spomine ki sem vam jih prebudil
hvala in se ne vidimo
v bistvu si tole pesem razlagam tako, da jim je v onostranstvu zmanjkalo elektrike.
Poslano:
17. 09. 2011 ob 11:05
Spremenjeno:
17. 09. 2011 ob 11:05
hec te pesmi je, da praviš, da si bil tam, kjer je le mučna črnina, potem pa zaključiš, da tudi tistega mesta onkraj ni. ja, od kje pa si se potem vrnil?
temu bi se lahko izognil, če bi prvi del ubesedil kot možnost: kaj pa če tam ne bo ....,
drugi del pa kot vnaprejšnje zahvaljevanje in poslavljanje, ruknite kakšnega ...
in na koncu morda še pošiljanje razglednic, neželenih mejlov, če je. in poleg pa pa še kup kup pozdravov - čao, morda nasvidenje, ne pozabite na začimbe ipd.
maš prav ravno to sem mislil ko sem pisal da skačem iz časa v čas bom poskusil popraviti hvala za razsvetljenje:)))hec
mislim da s tem da sem izbrisal zadnji vrstici rešim težavo z časom upam da imam prav
ja, precej pesimistično je. škrip ... in kot da nikoli ničesar niti ni bilo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mojmir
- 17. 09. 2011 ob 06:36
- Prebrano 707 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 264
- Število ocen: 8