

HTELA SAM RUKU PRIJATELJA
Htela sam da bude
svetionik u pustinji
i mojoj pesmi
svetlost da.
Htela sam da nađem ga
tamo, baš tamo, negde
skrivenog u zagradama
i oslonjenog na tri tačke
ali izgleda da nije dala
sena ružnih uspomena.
Htela sam da vidi
moju reč u moru tišine
jer tamo i tako
dugo ostala ne bi.
A da mu mašem?
Hoće li me videti
ako budem
stajala na mostu
i mahala mu
sa kišom u ruci?
HOTELA SEM PRIJATELJEVO ROKO
Hotela sem, da bo
svetilnik v puščavi,
ki moji pesmi
daje svetlobo.
Hotela sem ga najti
tam, prav tam,
skritega nekje v oklepajih
in naslonjenega na tropičje,
a zgleda, da tega ni dovolila (dopustila?)
senca grdih spominov.
Hotela sem, da vidi
mojo besedo v morju tišine,
saj tam tako ali tako
ne bi ostala dolgo.
Naj mu maham?
Me bo videl,
če bom
stala na mostu
in mu mahala
z dežjem v roki?
LP, Mezopotamsky
HOTELA SEM PRIJATELJEVO ROKO
( Ne vem, če je to prav po slovenko, ampak jaz doživljam ta naslov bolj kot HOTELA SEM ROKO PRIJATELJA)
Hotela sem, da bo ( DA BI BIL)
svetilnik v puščavi,
ki moji pesmi
daje svetlobo.
Hotela sem ga najti (DA BI GA NAŠLA)
tam, prav tam,
skritega nekje v oklepajih
in naslonjenega na tropičje,
a zgleda, da tega ni dovolila (dopustila?) (DOVOLILA JE OK)
senca grdih spominov.
Hotela sem, da vidi
mojo besedo v morju tišine,
saj tam tako (SAJ ITAK TAM)
ne bi ostala dolgo.
Naj mu maham?
Me bo videl,
če bom
stala na mostu
in mu mahala
z dežjem v roki?
Pozdravljen Marko,
V oklepajih so moje pripombe- ni treba da so točne.
Bi bilo lepo, da se še kdo oglasi in poda svoje mnjene.
Lp
Vertigo
Ja, Vertigo, skoraj v vsem se strinjam s tabo, razen tam pri "itak", kjer mora biti "tako ali tako".
Poleg tega menim, Marko, da se prevodov lotevaš preveč dobesedno, kar malo zaduši (včasih pa zelo) poetiko originala.
Sama vidim pesem takole (seveda pa obstaja toliko pogledov, kolikor je bralcev):
HOTELA SAM prijateljsko roko
Hotela sem da bi bil
svetilnik v puščavi
in da bi moji pesmi
dal svetlobo
Hotela sam ga najti
tam, natančno tam, nekje
skritega za zagradami
oprtega na tri točke
a zdi se da senca grdih spominov
tega ni dopustila
Hotela sam da bi videl
mojo besedo v morju tišine
ker tam tako ali tako
ne bi dolgo ostala
Kaj pa če bi mu mahala??
Me bo videl
če bom
stala na mostu
in mu mahala
z dežjem v roki?
LP, lidija
Vertigo, tu je popravljena verzija prevoda. Jutranja ura je bila še zaspana : )
Tako, da sem že pri prepisu naredil kakšno napako.
Lidija že mogoče, a tudi ti nisi imuna na to "hibo" : )
Sicer pa je res, da ne objavim vseh verzij prevodov in poskušam izbrati najbolj primernega in tudi je res, da si dovolim več svobode pri prevodu lastnih pesmi. Druge avtorje vedno vprašam za mnenje in upoštevam njihove pripombe.
HOTELA SEM ROKO PRIJATELJA
Hotela sem, da bi bil
svetilnik v puščavi,
ki bi moji pesmi
dal svetlobo.
Hotela sem ga najti
tam, točno tam,
skritega nekje v oklepajih
in naslonjenega na tropičje,
zdi pa se, da senca grdih spominov
tega ni dopustila.
Hotela sem, da bi videl
mojo besedo v morju tišine,
saj tam tako ali tako
prav dolgo ne bi ostala.
Kaj pa, če bi mu mahala?
Me bo videl,
če bom
stala na mostu
in mu mahala
z dežjem v roki?
Lp; Marko
Tako je, Marko. Nihče ni imun na hibe, napake in nerodnodti. Zato pa smo tu (v delavnicah), da si pomagamo.
Čestitam za tale del, ki si ga gotovo dorekel z atorico:
Hotela sem ga najti
tam, točno tam,
skritega nekje v oklepajih
in naslonjenega na tropičje,TRIPIČJE* (popravi)
zdi pa se, da senca grdih spominov
tega ni dopustila.
Tri pike oziroma tripičje ( … ) je končno ali nekončno ločilo in se rabijo kot znamenje izpusta, vrinjenega stavka ali spremembe skladenjskega naklona. Kot sopomenka se v SSKJ pojavlja tudi tropičje, ki pa naj bi po zadnjem pravopisu pomenil tri pike, eno nad drugo.
In tu je moj del, ki ima "hibo" dobesednosti, ker sem ga razumela po svoje in se z avtorico nisem posvetovala - gre za zagrade in točke namesto oklepajev in tripičja. A še vedno se mi zdi, da ta dobesednost pri mojem prevodu ne spremeni pomena. Ali pač?
Hotela sam ga najti
tam, natančno tam, nekje
skritega za zagradami
oprtega na tri točke
a zdi se da senca grdih spominov
tega ni dopustila
Seveda, delavnice so zakon in nekaj najlepšega je, da si pomagamo med sabo in se tako bogatimo : )
Lp, Marko
Komentiranje je zaprto!