Prebiram si kože.
Iz obešalnika
razbarvanega pogleda,
jemljem vsako zase.
Razpiram med prsti, kakor razlito življenje.
Pomerim jo. Na kratko.
Vso trepetavo
in bledo.
Da jo takoj zatem odvržem. Raztegnjeno.
Presneto...
Ne morem več navleči.
Eno čez drugo.
Ali pa drugo pod prvo.
Kajti danes se mi prilega le ena.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: albin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!