to noč me skelijo
vse barve neba
v razkroju
z misli poslikane
na napetem čelu
občasno
zaradi vročice
in pridem sama k sebi
na obisk kot jutro
z golobi
(nastanjena nekje med
Piazza San Marco
in Prvomajske parade
od nekdaj prepoznavno)
sanje razdrobljene
z obsodbo molka
veš, močno boli
ta daljava, ki struji
kot šušteče
plavanje barv po zraku
in razmočeno nebo
na izdihu
...
na odločitvah se spotikam
vendar ostajam, z očmi
ljubezni zanesena
(čeprav je beseda potonila
in se je objem razvezal
ohranjajoč le ime)
kot žarek zapisov
lune v vodi
od kod le vlečem
vse bodoče dni
papirnatim ladjicam
od dežja premočenim
Poslano:
13. 09. 2011 ob 22:32
Spremenjeno:
13. 09. 2011 ob 22:33
Pomotoma sem jo skopiral v drugo delavnico.
Ko bo dodelana , bom popravil besedilo na portalu.
Lidija, Ana ??
urednica
Poslano:
15. 09. 2011 ob 23:09
Spremenjeno:
15. 09. 2011 ob 23:11
Aha, JUR, fino, da si dal tole pesem v delavnico, da jo majčkeno skupaj dodelamo!!
moj pogled:
RAZDEŽEVJENA PESEM (in ne razdežeVLJEna :))
nocoj me bolijo
vse razpadajoče
barve neba
z mislimi naslikane
na napeto čelo
zaradi vročice
včasih
in kot jutro z golobi
pridem v goste
sama k sebi
(nastanjena nekam
med Piazza San Marco
in Prvomajske parade
prepozbavno
od nekdaj)
sanje razdrobtinjene
z obsodbo na molk
veš, zelo boli
ta daljava, ki se pretaka
kot šumeče
plavanje barv po zraku
in razmočeno nebo
ko izdihuje
...
spotikajoč se ob odločitve
vseeno ostajam, ljubezen
zaradi oči vznesena
(čeprav je beseda potonila
in se je objem razvezal
ohranjajoč zgolj ime)
kot žarek v zapisih
lune na vodi
le od kod
z razmočenimi
papirnatimi čolni
vlečem vse bodoče dneve
JUR, tako sem jaz videla pesem.
Če sestaviva malo tvojega in mojega, bova po moje dobila boljši prevod.
Kaj praviš?
Seveda so dobrodošli tudi vsi ostali, ko bi želeli kaj dodati in nama pomagati, še posebej pa avtorica originala!
:)
še original, da bo pri roki
bole me nočas
sve boje neba
u raspadu
mislima oslikane
na čelu napetom
od vrućice
ponekad
i dođem sama sebi
u goste kao jutro
s golubovima
(smještena između
Piazza San Marco
i Prvomajske parade
oduvijek prepoznatljivo)
snovi razmrvljeni
osudom šutnje
znaš, boli jako
ta daljina što struji
kao šuštavo
plivanje boja zrakom
i raskvašeno nebo
na izdisaju
...
s odlukama se sapličući
ipak ostajem, ljubavi
očima zanesena
(iako je potonula riječ
i zagrljaj se razvezao
pohranjujući samo ime)
kao tračak u zapisima
mjeseca u vodi
otkuda samo vadim
sve dane buduće
pokislim čamcima
od papira
LP, lidija
Komentiranje je zaprto!