Lepa pesem, hope.

 Tu pa tam malo uide smisel, ker se mi zdi, da si hotela napisati malo drugače, kot je potem nastalo (samo ugibam)

 Takole morda:

Utonilo je sonce

in nihče mu ni znal pomagati,

nihče ni zaplaval proti horizontu,

da bi ga dvignil in postavil nazaj,

samo začudeni pogledi

so se dvigovali na prste na nogah

in iskali izgubljeno, utonjeno.

Za to žalostjo

je odšel sprevod poetov,

s polnimi glavami misli,

kako se počuti srce,

ko sonce izgine.

Kaj praviš?

  LP, Lidija

Lepo pozdravljena Lidija

Hvala ti za tvojo pomoč pri pesmi. Namenoma sem hotela, kot si tudi ti začutila takšno.

Hvala ti pa za popravke, zdaj je dosti boljša.

Lp, hope

Najprej sem prebrala, kako se počuti sonce, ko izgine sonce:) in sem si mislila, ja, morda pa ima tudi sonce svoje sonce in je Hope originalno pogruntala:).  Prebrala še enkrat, zdaj pa vidim, da je srce, ja, to pa ima:).

lp, ajda

Lepo pozdravljena ajda,

veš, sonce, tisto lepo, kar imamo vsi radi, kjer je naš bit, naš smisel,

zaradi česar tudi pišemo in daje moči in svetlobo...vse to veš,

hvala ti za napisano, ujela si.

Lp, hope