Hladna je in nedostopna.

Prikupnega videza

a mrtvih oči.

Z zvenečim molkom

in ostrimi mislimi,

ki odmevajo po zaledeneli palači,

kaznuje napačne poteze.

Z vsakim taktom bolj

usiha srčnost

med dvemi telesi,

ki naj bi v gibu zazveneli.

Figure,

vtisnjene v ritem,

izpuhtevajo iz spomina

kot sled rose

na razgreti plošči.

Srčnost,

previdno položena v nedra zaupanja,

ugaša.

TA PLES UMIRA

od žeje.

Milan Novak