Nihče ne zna poimenovati jutra
ko je zgnetlo njeno vas
toda svetovna javnost je enotnega mnenja
da si teh juter ni mogoče niti zamišljati
dokler vsa dejstva ne bodo razkrita.
Ona, ki pa je ušla iz vagona
je videla.
Njena pamet, ki zdrobljena
visi z drevesa
in si ne upa dol
je videla
kako so vklenjena zrkla
vlačili za lase
skozi tunele smeha
in vanje streljali z minometi
in vanje metali nože
in vanje pljuvali.
Videla je smrt okrogle oblike
kruh brez rok
in jamo, ki je v dolgem loku tuljenja
bruhala smrad.
Njena maloletna pamet
od takrat gori
na veliki rdeči ploskvi
se ne premakne za centimeter
spi po cele dneve
in se v sanjah spominja
nožev brez ran
vratov brez obrazov
krvave meglice
lebdeče nad njeno vasjo
in ne more dihati
ne more se smejati
niti brezna ust na svojem obrazu
ne skuša zapreti.
Brundo, v prvih dveh kiticah si opozoril na norost sistema, potem si pa še nadaljeval do solz, kar je prav ...
BEMTI NORCE!!!
ja, no ... rekel bom, da me veseli, čeprav se sliši skrajno čudno.
lahko noč
urednica
Poslano:
11. 09. 2011 ob 08:44
Spremenjeno:
11. 09. 2011 ob 08:44
Brundo, mučno, mračno, ravno prav približano, da srh ne pojenja. Nesmiselnost morij tako že vso zgodovino nemočno obsojamo tisti, ki jih gledamo od daleč. Od blizu pa je to najbrž tako grozljivo, da skozi "brezno ust" ne more priti več nobena beseda, kot pri tej deklici.
Malce nerodnosti čutim tule:
Ona, ki pa je ušla iz vagona
za v pekel (v bi lahko črtal - za pekel)
je videla.
Morda bi lahko rekel kar tako:
Ona, ki je ušla iz vagona,
je videla.
Saj pekel precej natančno popišeš kasneje.
Malce nejasno mi je (najbrž samo meni), kakšni so "noži brez ram".
Vse te pesmi in tudi prozna dela bi morali vse dneve brati povzročitelji pobojev. Morda bi jih to prisililo k razmišljanju, bolj kot sodobno opremljeni zapori.
Lp, Ana
srh in bolečina
in z velikimi črkami izpisan ZAKAJ?
Lepo nedeljo, Lea
hvala, Ana, za drobnogleden komentar. kaj čmo, je že tako, da je pri lastnih, čustveno nabitih pesmih, težje opaziti nerodnosti. ven s peklom - se zelo strinjam.
glede nožev brez ram, pa ne vem, ali ne gre morda celo za lapsus, ker je pesem starejšega datuma. ko zdajle tuhtam, se mi zdi, da bi bilo kar na mestu in boljše nožev brez ran
obstoječe brezramne nože pa bi lahko nekako zagovarjal v luči popolne kaotičnosti in absurdnosti tovrstnih nepojemljivosti.
lp
Pretresljiva pesem. Ob tej se mi je utrnila misel, ki nima sicer neposredne zveze s pesmijo, si na nek način multipraktik, toliko vsega je v tebi, velik razpon kril in kaj drugega kot čestitke!
(ocena je pa obvisela na tisti nesrečni trojki, ko bo hrošč, ki je očitno kar velik kleščar:) odstranjen, bom popravila)
lp, ajda
uh, hvala, no, ajda. :)
zakaj, ja!
lp
Čestitke za pesem poletja, Brundo! :)
Lp, Legy
Brundo, čestitke za pesem poletja po izboru uredništva! :)
Lp, okto
Brundo, čestitke za pesem poletja.
Lp, Lea
Dobro si jo ukresnil, tole, čestitam :)
uhh, hvala za čestitke in izbor!
lp
Zanimivo je, da si uspel ravno na področju, ki ga malce zanemarjaš :) Morda pa te bo spodbudilo za še kak tak izdelek.
Itak pa se ne bojim, da bi nam Marlon Brundo kam pobegnil :)=
Bravo, Brundo, čestitke !!!
Poslano:
27. 09. 2011 ob 07:37
Spremenjeno:
27. 09. 2011 ob 07:46
hvala, Cefizelj!
ja, gnu, je že težko vsemu sledit, kar se tukaj dogaja.
evo zanje čase se je potal še internacionaliziral, vlada prevajalska manija, vedno več je dobrih pesmi ... tko da ne bi bilo enostavno :)
lp
Pesem je bila izbrana za pesem poletja 2011. Tukaj je obrazložitev uredništva:
Odlika pesmi Okular je, da s tankočutnim jezikovnim izrazom in izvirnimi metaforami (vklenjena zrkla, kruh brez rok, noži brez ran) ne zaide v patetičnost, ki bi se ji glede na temo, ki jo obravnava, lahko zgodila. Pesem je aktualna in angažirana, vključuje intimno izkušnjo deklice nasproti obče izkušnje. Svetovna javnost, ki je v času sodobnih komunikacij o aktualnih grozodejstvih informirana, jim tako rekoč prisostvuje preko kamer, si videnega (ujetega ali priučenega skozi Okular) ne more zamišljati. Prezasičenost medijev z nasiljem povzroči, da so čutila javnosti na neki način zavestno odrezana od mišljenja, sprejemanja sklepov in reagiranja. Na drugi strani spoznamo prepričljivo izpisano usodo deklice, ki je vse (brez montaže) doživela z maloletno pametjo in se ne more več premakniti (dihati, se smejati ...). Njen duševni obstoj se je končal (gori na veliki rdeči ploskvi) tam, kjer so (skozi tunele smeha) izginili ljudje, s katerimi je bila na vlaku v smrt. Pesem, zazdi se, gre po večkratnem branju še dlje, skozi odprto brezno ust deklice ob koncu se pririne v podzavest in začne delovati, da tam najdemo vsak svoje drevo, s katerega strmimo s krivdo zaprtih ust v nepojmljivost človeškega zla.
Iskrene čestitke za pesem poletja!
LP, spominčica
hvala hvala :)
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Srečko Luštrek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!