V kosmih si se sesedal dolgo, vse do dna moje duše.

Imam te v želodcu, nekaj neprebavljivega,

zato danes že ves dan težko diham in zgrinjam črne misli nad nevihto.

Neznansko te pogrešam in neznansko tuj postajaš.

Kakovost občutkov je neznatna naprem preziru,

ki si ga zakoličil na parcelo mojih misli.

Kar prideš in greš in znova se vrneš.

Kje so specialni učinki, ki so me navadili na tvojo bližino?

Prazen postajaš, spraznil si se.

Spraznil na napačnem mestu, kraju in ob napačnem času.

Požvižgam se na tvoje besede. Živžgam že cel dan.

Po trenutkih si celo zapojem pesem.

Zate.

A/7/211