Zaobljene misli,
prepredene s trakovi preteklosti,
sesute v prah pozabe.
Daleč sem, za devetimi gorami,
tam, kjer se končajo vse pravljice.
Stopam med prepadi duše,
po tistem delu brezna, kjer sanje izparijo,
potapljam se v sivino monotonih jesenskih dni.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: JustinaStrasek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!