Plastika
Na drevesu živimo
v drevesni hišici
z golimi nogami
in rokami,
z lokom in tinto,
da se zamažemo kot
nočni demoni.
Obsojata nas vest in narava,
vpije nam duša zažgana
iz katamarana
gledajoča prihodnosti …
Vpijamo sami sebe
z oljnimi madeži …
Vprašanje je,
kdo ostane na drevesu,
kdo se zanj bori,
ali pa
kdo poseže po plastiki?
Na drevesu živimo,
z drevesom nekoč
bomo strohneli …
Nemo
Napisal/a: Nemo
Pesmi
- 10. 05. 2008 ob 08:33
- Prebrano 699 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 52
- Število ocen: 3