Plastika

Na drevesu živimo
v drevesni hišici
z golimi nogami
in rokami,
z lokom in tinto,
da se zamažemo kot
nočni demoni.

Obsojata nas vest in narava,
vpije nam duša zažgana
iz katamarana
gledajoča prihodnosti …

Vpijamo sami sebe
z oljnimi madeži …
Vprašanje je,
kdo ostane na drevesu,
kdo se zanj bori,
ali pa
kdo poseže po plastiki?

Na drevesu živimo,
z drevesom nekoč
bomo strohneli …

Nemo

Komentiranje je zaprto!

Nemo
Napisal/a: Nemo

Pesmi

  • 10. 05. 2008 ob 08:33
  • Prebrano 699 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 52
  • Število ocen: 3

Zastavica