Pritajil se je večer,
dajem tišjo in mirnejšo glasbo na zvočnike,
zibljem se v blagem ritmu nizkih tonov,
lepo mi je, ko dan ugaša lučke na svoji torti,
kot bi praznoval rojstni dan s spominom.
Nekdo gleda v nebo,
nekdo riše povezane črte v nebu,
jaz sanjam pravljico iz otroških dni,
v sredino popiham ogenj in še vedno gledam v nebo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!