V okno šepetam srčne besede

in čakam luno, naj ne nosi zmede.

Zaprosim noč in zvezde in sanje,

da moj se vzdihljaj naj zveže vanje.

Naj moja misel gre v vasovanje

nekje naj najdejo še prostor zanje.

Srce to noč v miru bo zaspalo

čez dan ovilo se je v modro ogrinjalo.

Na metulja krilih odletim

in želje svoje soncu zapustim.

Ta noč je zbodla v ramena

na list naslikala imena.

Odšle so slike, filmi, iluzije,

duša v zadnji solzi se umije.

Namesto rož kamenje bom ljubila,

ker življenje je le parodija.

Vrtnica_lara