V prebliskavanju z balkona

zažari nebo in Ona,

ki mi govorico pije

in navdih mi v praznost lije.

Mavrični preplet tuzdaja

radi nje več ne zahaja.

Časosvet je le podoba

prezrcaljenega roba.

In tubit ni več pribita;

je v vsegibanje prelita.

Spreobrnjenje vsemirja

skozi časoprostor dirja.

V bež substanco preokreta

vsa svetloba se zapleta -

upočasnjeno koraka,

sem, kjer davni zvok jo čaka.

Tomaž Mahkovic