že celo zgodovino ene zajčice
posegajo v tisto, kar smo jim
odvzeli. spominjam se, da sem

včasih pisal pesmi na star toaletni
papir, dandanes pa imam tak pameten
telefon, ki mi ga mimogrede fukne

na roko, kadar mu tako ukažem. in
potem sem mehurček, vesel kmetič,
digitalna kosilnica. edini, ki morda

danes ve kaj o zajcih; ki se zastre,
kadar mu rojenica nespretno drka
ožganine besed. takrat se izvalim

iz svojih žil kot mrzla božja kost,
ki vsak večer neizogibno mesari
svoja siva fukaška pričakovanja.

Dani Bedrač