(kapital nas požira kot ptice brez gnezda

             naš svet je inferno in ne paradiž

             ma a si že videl kraljico brez žezla

             in nuno ki fafa za šugav drobiž)            

v sivi eri na beli cesti črn mož stojim

v zobeh placenta v srcu meč

sori

ne morem več

na žgočem nebu suha kri

retušira mrtve podobe živih sanj

sori

ne dajem manj

kadar kradem iz predala

               sosedovih znanj

do grla v blatu

(ko silijo me na kolena)

se posmehujem sleherni bilki

ki bi me lahko skozi lino zatajene iskrenosti

spremenila v vetrnico vetrovnico

ki na njihov obraz

z njegovo sapo

zarobi njene obline

in poleti v astralne višave

kjer oblizuje svobodo

in nadzoruje spokoj

na soncu pečene spodobnosti

veš

tišina se prevaja brez besed

en dva tri

pa rukola pa take

ti kunec jaz riba

od tu naprej

nevarno šiba

(presvetli ljubi Ben-Akiba)

ti v katedrali

jaz ob transverzali

ti zajec jaz miš

marš v kočo ti loviš!!

gorazd matela