Medtem ko so govorili tvoji mrtvi

so ti živi mahali v širokem loku

sprehajajoč se pod roko

nenaseljene školjke si vlačila iz slanega jezera

da ti nemost ne bi poležavala po kotih

do prozorne teme si izpraznila očesne dupline

da bi lahko šla  vanje vsa gluhota

notranjost si zasukala za sto osemdeset stopinj v desno

da bi pridobila več prostora za nedotaknjeno šolsko torbo

za pletene opankice

ki se niso mogle naučiti niti enega koraka po pločniku

zdaj pa pišejo cele sage o ljubezni neba in zemlje

za nikoli oblečeno karirasto srajco iz indijskega platna

in telovnik s pretrgano verižico okrogle ure

za trde platnice knjige Sam svoj mojster

na pol si presekala mizo za štiri

in okoli razvrstila stole za tiste ki bi morali

a nikoli niso prišli

blagor tebi, pravijo

popoln red si naredila

a niti ne slutijo kaj vse gre v praznino

Lidija Brezavšček - kočijaž