Žive lase spletaš v sončno klasje,
z davnim izvirom jih pojiš.
V jeziku dihaš tisti srečni srčni ton,
v koraku usojenosti iščeš svojo smer,
z roko v roki hranita te jok in smeh.
Od nekdaj veš, kaj prav je,
zato lahko izbereš in odločiš,
kdaj luna boš, kdaj sonce,kdaj tišina senc.
Kot slavček zbiraš roso v sadovnjaku,
preden odpade višnjev cvet.
Te, pesem, ni napisal veter.
V zibki si kot prvi dih pomladi.
Od zdavnaj že te pojejo grobovi.
Poslano:
03. 09. 2011 ob 20:52
Spremenjeno:
03. 09. 2011 ob 20:53
Moje mnenje; da so lasje že dobili barvo "... sončno klasje".
Tole mi je zelo všeč:
"Kot slavček zbiraš roso v sadovnjaku,
preden odpade višnjev cvet."
Lp, Joži
Poslano:
03. 09. 2011 ob 22:07
Spremenjeno:
03. 09. 2011 ob 22:07
enkratna pesem, lp Tadeja
Joži,
imaš prav. Rumena je odveč. Ti pošiljam v zahvalo en višnjev cvet :)))) LP, Ob potoku
Hvala, Tadeja! LN, ob potoku
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!