te noći
kada sam umesto vode
za tvoj odlazak
izlila sve poljupce iz očinjeg vida
u nadi da mi se(ih) vratiš
postala sam kamen
zato sam sad tako čvrsta
postojana
svemu odolevam
jer znam da ćemo opet
oslonjeni na rame sreće
disati ujednačenim ritmom spokojstva
na nekoj obali nebeskoj
i živeti najdraže sećanje
iz zadnjeg stiha
mog nevinog sna
Pozdravljena Vertigo,
čudovita pesem, čestitam:)
Lp, Lea
Hvala Lea. Me veseli, da ti je všeč.
Lep večer ti želi
Vertigo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vertigo
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!