V vsej tej norosti sveta

Drveči koraki ne opazijo neba

Toliko je luči nad nami

Nihče se ne ustavi

Da bi pozdravil dan

Neonska svetloba osvetljuje noč

Ob zvoku teme premišljujem to pot

Vsepovsod zveri pohlepnih ljudi

Kam so izginili prijatelji

Mistika večnosti poraja nas

Dolgo pričakovan poraz

Prikaže iskren obraz

S solzami brezbarvnih oči

Novo jutro srečo lovi

V daljavi vidim

Zelene valove oceana

Slišal sem

Za  mesto odmaknjenih skrbi

Nekoč

Bodo betonski kaos prerasla drevesa

In spet bomo lahko odkrivali poti

Matej_Krusic