
zapreden v hlad
sem sanjal, da spim na snegu
ko sem se ovedel
da je zledenela rogovila na mojem obrazu
tvoja tankoprsta dlan
se nisem ozrl
brez besed sem poležal buden ob tebi
kot že toliko juter prej
brez besed razpršen v drgetavi skrivnosti
da prihajamo in odhajamo
kasneje sem se zalotil
kako v kuhinji pristavljam vodo za čaj
nato sem v tvojo skodelico pomakal vato
in ti ob odprtem oknu
z ustnic brisal tanke sledi
lastovičjega smeha
ki mi je vedno
zgolj s svojo neslišno prisotnostjo
preoblačil čas
na mrtve in žive :)
jaa, kaj vse bi se dalo naplesti. :)
lp
uh, ja, še kakšno vampirsko zgodbo spet ...
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Srečko Luštrek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!