zapreden v hlad
sem sanjal, da spim na snegu
ko sem se ovedel
da je zledenela rogovila na mojem obrazu
tvoja tankoprsta dlan
se nisem ozrl
brez besed sem poležal buden ob tebi
kot že toliko juter prej
brez besed razpršen v drgetavi skrivnosti
da prihajamo in odhajamo
kasneje sem se zalotil
kako v kuhinji pristavljam vodo za čaj
nato sem v tvojo skodelico pomakal vato
in ti ob odprtem oknu
z ustnic brisal tanke sledi
lastovičjega smeha
ki mi je vedno
zgolj s svojo neslišno prisotnostjo
preoblačil čas
Se sreča, da je selivka, ker se vrača, drugače bi bilo, če bi ne bila in takrat bi, ja, kaj bi? kaj ne bi?, to pa je nekje v zraku ali?. Verjetno najbolje, da je selivka:). Lepo!
lp, ajda
ja, kaj pa vemo, Ajda?
sem pa tole svežo napisal na Bledu, na veslaški tribuni, in še opazil nisem, kdaj so šli čolni skozi cilj, tko da nič ne morem reči.
lp
Si me pa kar prizemljil s svojim komentarjem oz. "razlago", kaj ti je dalo navdih oz. dih, ma kaki čolni:)))))))))))))), dej dej:)).
lp, ajda
Pozdrav.
predlagala bi da te dve kitici zlepiš skup, ker premor malo preveč zmoti. pri ostalih se mi zdi super, ker pusti dihati, četudi se nadaljuje v eno.
nato sem v tvojo skodelico pomakal robček
in ti ob odprtem oknu
z ustnic brisal tanke sledi
lastovičjega smeha
lp S.
u, pa res, maš prav Serigala.
presneti presledki, mislim, da sem se jih nekje nalezel.
lp
ma res, ajda, prisežem. veslaška publika je tako umirjena in kulturna, idealen kraj za črkovanje.
samo ... zdaj, ko tuhtam ... kam so poskrili labode? znajo biti kar velika nadloga.
lp
Verjamem in razmišljam o tvoji pesmi, tudi krila jadrnic ali preprosto čolnov, karkoli so na nek način ptice, ki drsijo po gladini in se vračajo v svoj pristan kot lastovice. Ja, malo sem predihala pesem, oz. je tako hotela sama. Ja med kuhanjem je čas za marsikaj:))). Labodi znajo pokazati tudi svojo nadležno plat oz. kanček hudobije, če se jim preveč približaš, ko se okorno premikajo po obali, morda jim je nerodno, ker niso tako veličastni kot v vodi:). Morda so se prestavili kam drugam, da bodo imeli mir.
lp, ajda
"ki mi je vedno zgolj s svojo neslišno prisotnostjo preoblačil čas ..."
Zaključek!! =)
Čestitke za pesem ;)
LP
Nemo
Brundo!
hej, dobrodošel nazaj tiudi še s čim več kot samo hudomušnostjo!
Tak si (tudi) odličen!
LP, lidija
ampak, ej, me je zazeblo .... res
Hja Brundo, ti si vedno odličen.
Ja, pesem se me je dotaknila.
Lp, Lea
Poslano:
31. 08. 2011 ob 15:17
Spremenjeno:
31. 08. 2011 ob 21:53
Brundo čestitam! fina pesem, tudi po mojem okusu ...
Najboljši part ...
nato sem v tvojo skodelico pomakal vato
in ti ob odprtem oknu
z ustnic brisal tanke sledi
lastovičjega smeha
ki mi je vedno
zgolj s svojo neslišno prisotnostjo
preoblačil čas
Lp. DUSANN
Poslano:
31. 08. 2011 ob 19:39
Spremenjeno:
31. 08. 2011 ob 23:04
uu, me veseli, da vam je všeč tale - rahlo Cave-ovska frišnica. kje so labodi ne vem, morda se z Martinom Strelom spuščajo po Savi.
... da bo potem lahko govoril, da je Sava izjemno nevarna reka :)
drugač imam pa eno tako teorijo, da je vsako novo pesmico najbolje začeti kot popoln začetnik.
u, pa še smiselno se sliši ...
lp
Ne vem ali sem prav pritisnil zgoraj, da mi je všeč tvoj navedek. Ne, da je smiselno, to je to. To je znak zorenja. Dobre so tvoje "hudomušne", kot pravi Lidija, všeč so mi pa tudi takšne kot ta in metafore fino ležijo pesmi kot glisando na kitari.
Lp, DUSANN
Brundo, hvala tvoja skodelica zlo paše k moji skodelici. Za rojstni dan.
lp, marko
Poslano:
01. 09. 2011 ob 07:19
Spremenjeno:
01. 09. 2011 ob 11:51
ja, Dušan, ob redkih prilikah (parikrat na leto) se pač rad hecam. se pa kar mal bojim zorenja,
ker v trenutku največje zrelosti se proces lahko nadaljuje v gnitje. no, morda pa se bom sam kdaj pojedel. :)
o, Marko, čestitam, srečno in na zdravje!
lp
Poslano:
01. 09. 2011 ob 08:53
Spremenjeno:
04. 09. 2011 ob 13:31
Človek ni nikoli dovolj zrel, spreminja se tudi družba in tako moramo vedno loviti nove nianse in se adaptirati na nove izzive. Včasih pademo tudi nazaj, nihamo in se spet v momentih (določenih pobožnih trenutkih) dvignemo. V življenju je malo varnosti, ko se ločimo od popkovine. Bolj se ločujemo, kajti čisto ločimo se nikoli. Ustvarjalnost je namreč nekakšna vez z otrokom, ki ga poizkušamo gladiti, obuditi, odvisno od posameznika in njegovega življenskega skripta.
Lp, DUSANN
to je to!
gremo se izseljevat, naseljevat, vseljevat... :))
lp S.
Serigala, karkoli od raz, pri, se, na, vedno je vračanje:).
lp, ajda
se povsem strinjam, Dušan.
glede selitev, potovanj in vračanj pa sem se spomnil na tole križ-kraž misel T. Brenka:
Mrtvi si prav toliko želijo živeti,
kot živi umreti.
lp
Ampak tukaj je razlaga, zakaj je tako, čisto lahka: ker si mrtvi več ničesar ne morejo želeti ...
LP, L
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Srečko Luštrek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!