Mlekarji

 

Krave so se zapasle v zaraščeno reber.

S svojimi veščimi gobci odstirajo travne

slapove in z jeziki ovijajo buzdovane

in ježevke črnega trna. Parklji preklani

 

od daleč se zde kot predori za mravlje

in razuzdani biki, prepoteno pohotni

podeč se za kravami, ljubeče obešajo nove

zvezde v venerasto jedkokislo ozračje.

 

In krave z dolgonogimi telički ob boku

se ne dajo motiti, le kdaj dvignejo gobec

iz okupirane zemlje pašniških škratov,

ko onstran travnika se v nova vrata zazro.

 

Krave na paši ne vejo, da globoko v hribu

živijo strašni, mrki in pohlepni mlekarji.

Ti čakajo čas polne lune, ki zgoraj na nebu

čemi kot prevrnjeno vedro mleka z gladino,

 

ki stoji čudno pravokotno glede na obzorje.

Tedaj delajo mleko mlekarji spod hriba;

je kravje navadno, a z zlim je zgoščeno:

je s smodnikom, je z noži in žavbo telesa.

 

Mleko kradejo kravam, ki ponoči zaspijo

princeske, pod svojim bezgovim grmom:

všeč je mlekarjem, če diši njihovo mleko,

saj bolj lahko spridijo mu vonj in okus.

 

In hudiči zjutraj radi gledajo male teletke,

ki v falzetu kličejo prazna vimena mater.

Oblečejo popoldan pasje si kože in gredo

volkovi preganjat teleta čez pečine v hribu.

 

            *

 

Matere padlim ližejo kri iz vzbrstelih rožičkov.

Zbor črnikastih juncev muka jim elegije.

Konji na paši stoično mahajo z repi iz žime,

in so kot orjaški čopiči, ki barvajo travo.

 

Mineva poletje in z njim gredo telički

vztrajno svojo rakovo pot. Mlekarji iz hriba

pa pijejo lunasto mleko z lastnim semenom

v sladkem pričakovanju spomladanskih telitev. – 

tripike

Komentiranje je zaprto!

tripike
Napisal/a: tripike

Pesmi

  • 31. 08. 2011 ob 00:23
  • Prebrano 910 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 230.2
  • Število ocen: 7

Zastavica