OTROŠKO  RJAVA

(ljubezen je igra otrok
v tvojem pogledu
in potem njihova pot
s pesmijo skozi mene

do tvojega črevesja
in sonca
z nasmehom, ko zanosijo

oči)
in obstajajo neka mala čudesa
kot dve jezerci na kolesu

noč, ki se z dežjem spominja
in potem smerokazi

iz lahke svile
v izložbah
navadnih prodajaln

obleka kakor ustvarjena
zate in vodka
z malino
na primer

nisem dojel:
nebo je bilo na koncu
te barve in moje oči

pisalo je sedem
in dvajset stopinj na steklenici
in enako na vrhu
zgradbe
zabodene v nebo

čeprav vem
dogajalo se je tudi prej
da je bilo tako

toplo

v marcu

...

in recimo, da je namesto Enega
sedem-in-dvajset bogov
a  jih ni

to je le primer
rišem ti, razumeš
in veš, da nam oni pošiljajo
občasno zavajajoče
signale
slike

od takrat, ko si prišla
v mojo ulico in stopila k oknu:
vseh sedem in dvajset
ima smisel za harmonijo
in igrajo eno in isto
prelepo, prelepo
melodijo

moraš si predstavljati
ker ne znam
če bi moral glasbo
s tekstom

ni besed... razumeš

samo oči

ti rišem)


in sedaj ti pošiljam razglednico kar
s telepatijo in telekinezo
(s tem starim mobitelskim
telejaponcem)
tole v sredini sem jaz
in vidiš mlado strelo
ki še ne ve
kot solza
kam bi sekala

nebo
dež mi pada skozi oči
(v potokih, jebiga
hiperbola)
toda zares grmi, da je grozno
a imam plastično lopatko

v roki
tukaj v mivki

in pojem:

ljubezen je igra otrok
v tvojem pogledu
in potem njihova pot
s pesmijo skozi mene

do tvojega črevesja
in sonca
z nasmehom, ko zanosijo

(oči)

Jure Drljepan (JUR)