sonce neslišno drsi
skozi rešeto
kisikove modrine
preceja svetlobo
ob zapredku senc
v duplini
poslednjih ur
odhajajočega avgusta
obmiruje
v jesensko sočasnost
Prelepo, bi rekla fotografsko kot znaš ujeti s svojimi očmi brez ali s fotoaparatom. Super!
lp, ajda
Hvala ajda:)
Kaj naj rečem, rada imam naravo, jo opazujem. Posledično občudujem zapise v stilu mojih krpank, lahko bi tudi rekla svobodnega haikuja:).
Ta pesem je temu zelo bilizu, nastala je zelo na hitro, ob videnem in asocijaciji na to. Včasih mi uspe, naslednjič tuhtam in tuhtam, ko ne gre pustim za čas, ko lahko ubesedim.
Lp, Lea
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lea199
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!