Prazne hiše ne dihajo več
Stara hiša.
Nedavno polna
otroškega smeha.
Danes zapuščena.
Med podboji,
na zarjavelih kavljih,
visijo ostanki vrat.
Spominjajo me
na nasmeh
žalostnega klovna.
Razbita okna,
kot mrtve oči
strmijo v dan.
Ogolelo tramovje
biča dež.
Kam je neslišno,
kot voda med prsti,
odtekel vrvež v njej?
Med svetove poražencev.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mayamaya
- 28. 08. 2011 ob 08:01
- Prebrano 761 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 363.22
- Število ocen: 9
