So raj, ki se bojiva ga izgubiti,

ti najini trenutki temne sreče,

ki dvome poraja, ostre sence meče,

na najina vsa iskanja.

Morebiti pa, pa je to tisti ,,nekaj več,, v ljubezni,

ki zanj v nevarne igre se podamo,

dobivamo, zgubljamo vse, kar imamo,

da potlej, ko življenje nas strezni,

se zjočemo nad tem, kar je ostalo.

Ostalo od tistega, kar mogli smo imeti,

ko sonce še na nebu visoko je sijalo.

V življenju ni dovolj samo živeti,

kdaj tudi vse še zmeraj je premalo,

bo slepilo to manjše, večje z leti ?

Vsaj nekaj bo ostalo: ta občutek,

da večnost v naju je že en sam trenutek,

ki skozi vse teme ljubezni sveti,

trenutek, ko sva se kdaj?, kje? odkrila,

in v svet, ki šele z nama se začenja,

odtisnila najine stopinje hrepenenja,

da ne bi se dvomeča kdaj zgubila.

antitrust