njeno srebrno perje zaudarja
po gnojnici
s papagajastim kljunom ti razjeda čelo
grob prijem jeklenih krempljev te stiska za vrat
duši te
kot misel ki se je zataknila v neizrečeno besedo
vsako jutro ti poje rajska ptica
smrtoglavka
dnevi kopnijo
ko se zibljeta v kletki
umetelno izrezljani iz kosti prastaršev
zrna ki jih je razmetala med iztrebke po tleh
jočejo kot jesen
rajska ptica
njeno srebrno perje zaudara
na đubrivo
papagajskim kljunom nagriza ti čelo
grubi zahvat gvozdenih kandži stišće te za vrat
guši te
kao misao koja zapne u neizrečenoj riječi
svako jutro ti pjeva rajska ptica
smrtoglavica
kopne dani
dok se ljuljate u krletki
umjetno izrezanoj iz praroditeljske kosti
zrna što ih rasipa po tlu među izmetinu
plaču kao jesen
Poslano:
24. 08. 2011 ob 14:01
Spremenjeno:
24. 08. 2011 ob 14:01
Hvala Breza, Kot vedno, čez izvirnik, po mojem.
Edino tule ne vem : njeno srebrno perje zaudarja, se ti zdi telo za hrv varianto bolj ustrezno ? Ali gre za spregled.
Lp, B.
Ups, lapsus, perje, perje!!! Sora je jokala za menoj, hitela sem sto na uro . Popravljeno!
Lp, breza
Komentiranje je zaprto!