
Vročina poletja mi spira kožo,
zavijam se v tanke zvitke oblek,
razpiram pore, da prihajam do zraka,
lebdim nad pekočim soncem,
da si naredim varno senco.
Čakam te v senci hlada,
gledam na uro, ki odhaja
medtem ko nevidno tečem za teboj,
te kličem in ti pišem pesem,
ostani z menoj.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!