Med prosojne plasti srca

je nalivala zdravilo ljubkovanja,

pojila minljivost s skrivnostjo bližine.

V  varnem klobčiču mehkega,

skrita pod bitjem poljuba,

v naročju poiskane dvojine

je spreminjala tesnobo in potrtost  v tihe dotike zvezd.

Z  rahlostjo ptičjih peresc

je lepila razbito praznost rok,

česala lase z bližino sanj,

jih spirala s solzo neizgovorjenega.

V odsotnem telesu,

sredi sveta, polnega teles,

na shranjen spomin kože,

na svilnat pergament bitja

zdaj piše testament brezimnega.

Njen podpis so zlate inicijale Ljubezni.

ob potoku - Majda Kočar